Rane, praske, opekline … ah, pa ne ravno med počitnicami!
Nasveti pediatrinje ob pikih, ranah, odrgninah in podobnih neprijetnostih, ki spremljajo vroče poletne dni.
»Pa saj tako zelo pazimo!« To so zelo pogoste besede, ki jih starši izrečejo, ko v ambulanto pridejo z otrokom, ki se je poškodoval.
Saj je res! Lahko še tako pazimo, pa se zgodi. Vedno pravim, da so otroci s svojo domišljijo, kaj vse lahko naredijo, veliko, veliko pred tem, kar si sploh lahko predstavljajo starši. Vem iz lastnih izkušenj …
Zato bom tokrat pisala o tem, kaj se zgodi, ko se njihove vragolije, raziskovalne odprave in vzponi ne izidejo čisto po načrtih. Torej: kaj storimo, ko je treba oskrbeti rane, opekline ali zlome in podobne nevšečnosti.
Najboljša preventiva pred poškodbami
Če verjamete ali ne, ena najboljših preventiv je, da otroku pustimo nabrati nekaj bušk, ko začne s svojimi pohodi v okolico. Motorične spretnosti so nekaj, kar se razvija po sistemu poskusov in napak.
Če želimo, da bodo otroci kolikor toliko varno plezali po zidovih in igralih, se morajo tega naučiti. To pa seveda ne gre tako, da smo jim ves čas za petami in jim govorimo, česa vse ne smejo.
Na srečo so posledice otroških padcev – peš, s kolesi, rolerji in še čim – največkrat manjše rane in odrgnine.
Kako oskrbimo odrgnine, praske in rane?
Najbolj pomembno je, da rane dobro očistimo. Ker gre praviloma za padce v naravi, so rane polne prahu, zemlje, včasih še z dodatkom kakih kamenčkov, trave, trnov in podobnega. Površinske rane in odrgnine je treba najprej temeljito sprati s čisto tekočo vodo. Najbolje je, da uporabimo navadno tekoče milo.
Organske nečistoče v rani namreč zelo podaljšajo celjenje in pogosto povzročijo zaplete pri zdravljenju teh ran. Povsem enako ali še bolj to velja za rane, ki jih otroci dobijo ob skalah v morju in sladkih vodah. Tudi na teh je namreč veliko živih organizmov. Z vodo in milom zanesljivo ne moremo narediti nobene škode. Rane po tem sterilno pokrijemo, zalepimo z obližem ali povijemo s povojem.
Pri odrgninah je dobro uporabiti katero od oblog, ki preprečujejo, da bi se preveza nalepila na rano. Pri majhnih razpočnih ranah lahko uporabimo kirurški obliž. Eno in drugo lahko kupimo v lekarni. Večje rane naj pregleda zdravnik. Pri oskrbi večjih ran, ki morda potrebujejo šivanje, ne smemo odlašati. Načeloma se rane oskrbi najkasneje v 6 urah po poškodbi. Seveda je to mogoče tudi kasneje, a je v tem primeru poseg večji.
Najbolje je, da večje rane zdravnik pregleda v šestih urah.
Kdaj k zdravniku?
Takoj seveda sledi vprašanje, kaj je večja rana. Odgovor pa je: »Odvisno.« Velja pa, da je dobro zdravniku pokazati rane na obrazu, rokah in predelu spolovila. To so torej vsa tista mesta, ki so funkcionalno ali estetsko občutljiva.
Pri rokah moramo biti res pozorni na gibanje prstov, saj že manjša vbodna rana lahko poškoduje delovanje kit v globini. Na drugih mestih pa menimo, da je rana večja, če je razprta in globoka. Spet odvisno od velikosti otroka in od lokacije, kje počitnikujemo.
Če smo na počitnicah na oddaljenem dalmatinskem otoku in ima otrok 2 cm veliko rano na stegnu, ne bo nič narobe, če jo oskrbimo sami in uporabimo kirurški obliž. Če pa smo v Portorožu, bomo za enako rano zelo verjetno obiskali dežurno ambulanto.
Pred odhodom na počitnice preverimo še, kako je s cepljenjem (tetanus, ošpice, klopni meningoencefalitis …). Če otrok nima zaščite proti tetanusu, moramo na to v ambulanti obvezno opozoriti!
Kaj pa opekline?
Ne mislim na tiste od sonca. To, da je treba otroke redno mazati z zaščitnimi kremami in izbrati počitniške kraje z možnostjo naravne sence, že vemo. Gre za opekline, ki se zgodijo ob stiku z vročimi tekočinami ali površinami.
Tudi pri tovrstnih opeklinah velja preventiva. Praktično vse tovrstne poškodbe se zgodijo v domačem okolju.
Ko govorimo o počitnicah, se spomnim na še ne leto starega fantička, ki se je polil z vrelo vodo, ko je v apartmaju potegnil kabel grelca za vodo, medtem ko sta mu starša pripravljala mleko za stekleničko.
Kaj takega je res težko predvideti, prav zato pišem o tem! Vroče tekočine resnično ne smemo pustiti brez nadzora, ko je v bližini majhen otrok!
Kaj torej storimo? Vse opekline temeljito hladimo, najbolje s čisto tekočo vodo. Hladimo vsaj 10 do 30 minut. Krajši čas hladimo majhne otroke, da jih ne bi podhladili. Vedno damo otroku tudi zdravilo proti bolečini (paracetamol ali ibuprofen).
Glede opeklin velja podobno, kot sem napisala za rane. Obraz, roke, presredek – vedno k zdravniku! Druge opekline naj pogleda zdravnik, če so večje po obsegu ali, če ne gre le za rdečino, ampak se že delajo mehurji.
Padci, udarci in podobno
Ko gre za padce in udarce, je po mojih izkušnjah pri otrocih velikokrat težko presoditi, za kako hudo poškodbo gre. Otroci včasih celo hodijo in smučajo z zlomljeno nogo …
Načeloma so ob poškodbah manj občutljivi kot odrasli, čeprav mislimo, da je ravno obratno. Ko otrok toži, da po poškodbi ne more stopiti na nogo ali ne uporablja roke, se ne obotavljajmo preveč. Poškodovani ud vsaj zasilno imobiliziramo.
Pomagamo si z materialom, ki je pri roki. Pri otrocih je poškodbe dobro pokazati zdravniku travmatologu. Spregledane poškodbe kosti, predvsem tiste v predelih, kjer kost raste, imajo lahko dolgotrajne posledice.
Karkoli že boste počeli med letošnjimi počitnicami, kamorkoli se boste podali, vam želim čim manj prask in čim več veselja pod poletnim soncem!
Vlasta Kunaver, dr. med., je specialistka pediatrije, ki v otroški ambulanti dela že več kot 20 let. Več nasvetov za zdravje otrok najdete na njeni spletni strani www.pediatrinja.si.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >
Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.
